| OBLIKE DIFERENCIACIJE |
|
NOTRANJA DIFERENCIACIJA Učitelj glede na učenčeve zmožnosti, sposobnosti, interese in znanja pri vseh predmetih diferencira delo z učenci znotraj oddelka posameznega razreda že v 1. triletju. V 2. triletju (4., 5. in 6. razredu) in še v 7. razredu se delo pri pouku lahko organizira kot temeljni in ravenjski pouk. Ravenjski pouk se lahko organizira le pri matematiki, slovenščini in tujem jeziku, in to v obsegu največ do četrtine vseh ur, namenjenih tem predmetom. Temeljni pouk poteka na eni ravni zahtevnosti, ravenjski pa na dveh ali več ravneh. ZUNANJA DIFERENCIACIJA (NIVOJSKI POUK) Ob koncu 7. in 8. razreda se učenci ob pomoči staršev, učiteljev in šolske svetovalne službe odločijo za raven zahtevnosti pri slovenščini, matematike in angleščini. Učenec lahko zamenja svojo raven, če tako želi, ali pa učitelj predlaga spremembo ravni glede na učenečevo delo in napredek v skupini. HETEROGENE SKUPINE Učenci različnih oddelkov so v manjših heterogenih skupinah, v različnih ravneh. Učitelji razporedijo učence v skupine pri slovenščini, angleščini in matematiki. DRUGI UČITELJ V RAZREDU V oddelku poučujeta dva učitelja pri vseh ali le določenih urah slovenščine, matematike ali angleščine. KOMBINACIJA Šola lahko izvaja kombinacijo zgoraj naštetih oblik diferenciacije. V šolskem letu 2009/10 bo v 8. in 9. razredu kombinacija nivojskega pouka in heterogenih skupin. |